From 70775c0aff383e5682b1861affc38761468a799a Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: Glenn Morris Date: Wed, 22 Aug 2007 07:37:37 +0000 Subject: [PATCH] Move tutorials from etc/ to etc/tutorials/ --- etc/TUTORIAL.sl | 1140 ----------------------------------------------- 1 file changed, 1140 deletions(-) delete mode 100644 etc/TUTORIAL.sl diff --git a/etc/TUTORIAL.sl b/etc/TUTORIAL.sl deleted file mode 100644 index a682d9acbe0..00000000000 --- a/etc/TUTORIAL.sl +++ /dev/null @@ -1,1140 +0,0 @@ -Prvo berilo za Emacs. Pogoji uporabe in raz¹irjanja so navedeni na koncu. - -Ukazi v Emacsu v splo¹nem vkljuèujejo tipki CONTROL (vèasih oznaèeni -CTRL ali CTL) in META (vèasih oznaèena EDIT ali ALT). Namesto, da bi ju -vedno izpisali s celim imenom, bomo uporabili naslednji okraj¹avi: - - C- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko CONTROL, ko - vtipkamo . Oznaka C-f tako pomeni: dr¾imo pritisnjeno - tipko CONTROL in pritisnemo tipko f. - M- pomeni, da moramo dr¾ati pritisnjeno tipko META, EDIT ali - ALT, ko vtipkamo . Èe na tipkovnici ni tipk META, EDIT - ali ALT, pritisnemo tipko ESC, jo spustimo in zatem - pritisnemo tipko . Tipko ESC bomo oznaèevali z . - -Pomembno: Emacs zapustimo z ukazom C-x C-c (dva znaka). -V uèbeniku so vaje, s katerimi preskusite nove ukaze. Oznaèujeta jih -znaka ,>>` ob levem robu. Zgled: -<> -[Sredina strani je iz didaktiènih razlogov prazna. Besedilo se nadaljuje spodaj] ->> Vtipkajte zdaj ukaz C-v (View next screen, Prika¾i naslednji zaslon), - da se premaknete na naslednji zaslon (kar poskusite, pritisnite - hkrati tipko CONTROL in V). Od zdaj naprej boste morali to - napraviti sami vsakiè, ko pridete do konca zaslona. - -Ste opazili, da sta se dve vrstici s prej¹njega zaslona ponovili? Ta -kontinuiteta olaj¹a branje pri skakanju s strani na stran. - -Prva stvar, ki si jo morate zapomniti, je, kako se premikate po -datoteki. Zdaj ¾e veste, da se premaknete za cel zaslon naprej z -ukazom C-v. Za cel zaslon nazaj pa se premaknete z ukazom M-v -(pritisnite tipko META in jo dr¾ite ter pritisnite tipko v, ali pa -pritisnite in spustite ter zatem pritisnite tipko v, èe tipke -META, EDIT ali ALT na va¹i tipkovnici ni). - ->> Nekajkrat pritisnite M-v in C-v, da vidite, kako ukaza delujeta. - - -* POVZETEK ----------- - -Za pregled celega zaslona besedila so uporabni naslednji ukazi: - - C-v Premik se za cel zaslon naprej - M-v Premik se za cel zaslon nazaj - C-l Cel zaslon premaknemo tako, da je zdaj po vertikali - osredninjen okoli besedila, kjer se nahaja kazalèek - (znak v C-l je èrka L, ne ¹tevka 1) - ->> Poi¹èite kazalèek na zaslonu in si zapomnite besedilo okoli njega. - Vtipkajte C-l. - Ponovno poi¹èite kazalèek. Besedilo okoli njega je ostalo isto. - -Za premikanje za cel zaslon naprej ali nazaj lahko tipkovnicah, ki -imajo ti tipki, uporabljate tudi PageUp in PageDown. Opisan postopek s -C-v in M-v pa deluje povsod. - - -* PREMIKANJE KAZALÈKA ---------------------- - -Premiki za celo stran naprej in nazaj so sicer uporabni, ampak kako pa -pridemo do izbranega mesta na zaslonu? - -Naèinov je veè. Najosnovnej¹i je uporaba ukazov C-p, C-b, C-f in -C-n. Ti po vrsti premaknejo kazalèek v prej¹njo vrstico, znak nazaj, -znak naprej, in v naslednjo vrstico. Ti ¹tirje ukazi so enakovredni -kurzorskim tipkam: - - prej¹nja vrstica, C-p - : - : - nazaj, C-b .... trenutni polo¾aj kazalèka .... naprej, C-f - : - : - naslednja vrstica, C-n - ->> S pritiski na C-n ali C-p premaknite kazalèek v sredinsko vrstico - na diagramu zgoraj. Zatem pritisnite C-l. S tem diagram postavite na - sredino zaslona. - -V angle¹èini ima izbor tipk nazoren pomen. P kot ,previous` -(prej¹nji), N kot ,next` (naslednji), B kot ,backward` (nazaj) in F -kot ,forward` (naprej). Te osnovne ukaze za premikanje kazalèka boste -uporabljali ves èas. - ->> Nekajkrat pritisnite C-n, da pride kazalèek do te vrstice. - ->> Z nekaj C-f se pomaknite na desno na sredo vrstice, nato pa nekajkrat - pritisnite C-p. Opazujte, kaj se dogaja s kazalèkom na sredini - vrstice. - -Vsaka vrstice v besedilu je zakljuèena z znakom za novo vrstico -(angl. Newline). Ta loèuje vrstico v besedilu od naslednje. Tudi -zadnja vrstica v datoteki mora biti zaljuèena z znakom za novo vrstico -(èeprav tega Emacs ne zahteva). - ->> Poskusite ukaz C-b, ko je kazalèek na zaèetku vrstice. Kazalèek se - mora premakniti na konec prej¹nje vrstice. To je zato, ker se je - ravnokar premaknil prek znaka za konec vrstice. - -Ukaz C-f premika kazalèek prek znaka za novo vrstico enako kot C-b. - ->> Poskusite ¹e nekajkrat pritisniti C-b, da dobite obèutek za - premikanje kazalèka. Potem nekajkrat poskusite C-f, da pridete do konca - vrstice. ©e enkrat pritisnite C-f, da skoèite v naslednjo vrstico. - -Ko s kazalèkom dose¾ete zgornji ali spodnji rob zaslona, se besedilo -toliko premakne, da kazalèek ostane na zaslonu. V angle¹èini se temu -pravi ,,scrolling``. To omogoèa, da lahko premaknemo kazalèek na -katerokoli mesto v besedilu, a vseeno ostanemo na zaslonu. - ->> Poskusite kazalèek pripeljati s C-n èisto do dna zaslona in si oglejte, - kaj se zgodi. - -Èe se vam zdi premikanje po en znak prepoèasno, se lahko premikate za -celo besedo. M-f (META-f) premakne kazalèek za eno besedo naprej, M-b -pa za besedo nazaj. - ->> Poskusite nekajkrat M-f in M-b. - -Èe je kazalèek sredi besede, ga M-f prestavi na konec besede. Èe je v -belini med besedami, ga M-f premakne na konec naslednje besede. M-b -deluje podobno, a v nasprotni smeri. - ->> Nekajkrat poskusite M-f in M-b, vmes pa ¹e nekaj C-f in - C-b. Opazujte uèinke M-f in M-b, ko je kazalèek sredi besede ali - med besedami. - -Ste opazili paralelo med C-f in C-b na eni strani ter M-f in M-b na -drugi? V Emacsu se dostikrat ukazi Meta nana¹ajo na operacije nad -enotami jezika (besede, stavki, odstavki), medtem ko se ukazi Control -nana¹ajo na operacije, neodvisne od zvrsti besedila (znaki, vrstice -ipd.). - -Podobna zveza je tudi med vrsticami in stavki: ukaza C-a in C-e -premakneta kazalèek na zaèetek oz. konec vrstice, M-a in M-e pa na -zaèetek oz. konec stavka. - ->> Poskusite nekaj ukazov C-a, potem pa nekaj ukazov C-e. - Poskusite nekaj ukazov M-a, potem pa nekaj ukazov M-e. - -Ste opazili, da ponovljeni C-a ne napravijo niè, ponovljeni M-a pa se -premikajo naprej? Èeprav se ne obna¹ata enako, pa je vendar obna¹anje -enega in drugega po svoje naravno. - -Polo¾aju kazalèka na zaslonu pravimo tudi ,,point``, toèka. -Parafrazirano: kazalèek ka¾e na zaslonu, kje je toèka v besedilu. - -Povzetek preprostih ukazov za premikanje kazalèka, vkljuèno s premiki -po besedo in stavek: - - C-f Premik za znak naprej - C-b Premik za znak nazaj - - M-f Premik za besedo naprej - M-b Premik za besedo nazaj - - C-n Premik v naslednjo vrstico - C-p Premik v prej¹njo vrstico - - C-a Premik na zaèetek vrstice - C-e Premik na konec vrstice - - M-a Premik na zaèetek stavka - M-e Premik na konec stavka - ->> Za vajo nekajkrat poskusite vsakega od teh ukazov. - To so najpogosteje uporabljani ukazi. - -©e dva pomembna ukaza za premikanje kazalèka sta M-< (META-manj¹i od), -ki ga premakne na zaèetek datoteke, in M-> (META-veèji od), ki ga -premakne na konec datoteke. - -Na ameri¹kih tipkovnicah najdete znak < nad vejico in morate -pritisniti tipko Shift, da pridete do njega. Z ukazom M-< je enako - -prav tako morate pritisniti tipko Shift, sicer moste izvedli drug -ukaz, Meta-vejica. Na na¹ih tipkovnicah sta oba znaka na isti tipko, -in za ukaz M-> morate pritisniti ¹e tipko Shift. - ->> Poskusite zdaj M-<, skok na zaèetek tega uèbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi C-v. - ->> Poskusite zdaj M->, skok na konec tega uèbenika. - Potem se vrnite nazaj z zaporednimi M-v. - -Èe ima va¹a tipkovnica kurzorske tipke, lahko premikate kazalèek po -zaslonu tudi z njimi. Vseeno priporoèamo, da se privadite ukazov C-b, -C-f, C-n in C-p, in to iz treh razlogov. Prviè, delujejo na èisto vseh -terminalih. Drugiè, z nekaj prakse v Emacsu boste opazili, da je -tipkanje ukazov s CONTROL hitrej¹e od tipkanja s kurzorskimi tipkami, ker -ni treba ves èas premikati desnice s tipkovnice na kurzorske tipke in -nazaj. In tretjiè, ko se enkrat navadite teh ukazov s CONTROL, se boste -enostavneje nauèili tudi bolj zapletenih ukazov za premikanje kazalèka. - -Veèini ukazov v Emacsu lahko podamo ¹tevilèni argument; najveèkrat ta -pove, kolikokrat zapovrstjo naj se ukaz izvede. Veèkratno ponovitev -ukaza izvedemo tako, da najprej vtipkamo C-u, zatem ¹tevilo, -kolikokrat naj se ukaz ponovi, in nazadnje ¾eljeni ukaz. Èe ima va¹a -tipkovnica tipko META (ali EDIT ali ALT), lahko izpustite ukaz C-u in -namesto tega vtipkate ¹tevilo ponovitev, medtem ko dr¾ite pritisnjeno -tipko META. Druga metoda je sicer kraj¹a, priporoèamo pa prvo, ker -deluje na vseh terminalih. Tak¹en ¹tevilèni argument je ,,prefiksni`` -argument, ker vnesemo argument pred ukazom, na katerega se nana¹a. - -Zgled: C-u 8 C-f premakne kazalèek za osem znakov naprej. - ->> Poskusite s primernim argumentom za ¹tevilo ponovitev ukaza - C-n ali C-p priti èim bli¾e tej vrstici v enem samem skoku. - -Veèina ukazov, ne pa vsi, uporablja ¹tevilèni argument kot ¹tevilo -ponovitev ukaza. Nekateri ukazi - nobeden od tistih, ki smo si jih -ogledali do zdaj - ga uporabljajo kot stikalo: s podanim prefiksnim -argumentom napravi ukaz nekaj drugega kot obièajno. - -Ukaza C-v in M-v sta tudi izjemi, a drugaèni. Èe jima podamo argument, -premakneta zaslon za navedeno ¹tevilo vrstic, ne pa zaslonov. Ukaz C-u -8 C-v, na primer, premakne zaslon navzgor za 8 vrstic. - ->> Poskusite zdaj C-u 8 C-v - -To bi moralo zaslon premakniti navzgor za osem vrstic. Èe bi ga radi -premaknili nazaj, poskusite M-v z istim argumentom. - -Èe uporabljate grafièni vmesnik, denimo X11 ali MS Windows, imate -verjetno ob robu Emacsovega okna navpièno pravokotno ploskev, -imenovano drsnik. Pogled na besedilo lahko premikate tudi tako, da z -mi¹ko kliknete na drsnik. - ->> Postavite kazalec na vrh oznaèenega obmoèja na drsniku in pritisnite - srednji gumb na mi¹ki. To bi moralo premakniti besedilo na mesto, - doloèeno s tem, kako visoko ali nizko na drsnik ste kliknili. - ->> Medtem ko dr¾ite srednji gumb pritisnjen, premikajte mi¹ko gor in - dol. Vidite, kako se premika besedilo v Emacsovem oknu, ko - premikate mi¹ko? - - -* ÈE SE EMACS OBESI -------------------- - -Èe se Emacs preneha odzivati na va¹e ukaze, ga lahko varno prekinete z -ukazom C-g. Z njim lahko prekinete ukaze, za katere bi trajalo -predolgo, da bi se izvedli. - -Isti ukaz, C-g, lahko uporabite tudi, da preklièete ¹tevilèni -argument, ali pa zaèetek ukaza, ki ga ne ¾elite izvesti. - ->> Vtipkajte C-u 100, s èimer ste izbrali ¹tevilèni argument 100, - zatem pa vtipkajte C-g. Vtipkajte zdaj C-f. Kazalèek se je - premaknil le za en znak, ker ste ¹tevilèni argument vmes preklicali - s C-g. - -Tudi èe ste po nesreèi vtipkali , se ga lahko znebite s C-g. - - -* ONEMOGOÈENI UKAZI -------------------- - -Nekaj ukazov v Emacsu je namenoma ,,onemogoèenih``, da bi jih -zaèetniki ne izvedli po nesreèi. - -Èe vtipkate tak onemogoèen ukaz, se bo na zaslonu pojavilo novo okno z -obvestilom, kateri ukaz ste sku¹ali izvesti, in vas vpra¹alo, èe ga -res ¾elite izvesti. - -Èe v resnici ¾elite poskusiti ukaz, pritisnite preslednico kot odgovor -na vpra¹anje. Normalno verjetno ukaza ne ¾elite izvesti, zato na -vpra¹anje odgovorite z ,n`. - ->> Vtipkajte C-x C-l (ki je onemogoèen ukaz), - zatem na vpra¹anje odgovorite n. - - -* OKNA ------- - -Emacs lahko prika¾e veè oken in v vsakem svoje besedilo. Kasneje bomo -razlo¾ili, kako uporabljamo veè oken hkrati. Zaenkrat bomo povedali -le, kako se znebite dodatnih oken, ki jih lahko odpre vgrajena pomoè ali -pa izpis kak¹nega drugega programa. Preprosto je: - - C-x 1 Eno okno (torej, zaprimo vsa ostala). - -To je CONTROL-x, ki mu sledi ¹tevka 1. Ukaz C-x 1 raztegne èez cel -zaslon okno, v katerem se nahaja kazalèek, ostala pa zapre. - ->> Premaknite kazalèek do te vrstice in vtipkajte C-u 0 C-l ->> Vtipkajte CONTROL-h k CONTROL-f. - Vidite, kako se je to okno skrèilo in odstopilo prostor oknu, - ki pojasnjuje ukaz CONTROL-f? - ->> Vtipkajte C-x 1 in spodnje okno se bo zaprlo. - -Za razliko od ukazov, ki smo se jih nauèili do zdaj, je ta ukaz -sestavljen iz dveh znakov. Zaène se z znakom CONTROL-x. Cela vrsta -ukazov se zaène enako, in mnogi od njih zadevajo delo z datotekami, -delovnimi podroèji in podobnim. Vsem tem ukazom je skupno, da se -zaènejo s CONTROL-x, ki mu sledi ¹e en, dva ali trije znaki. - - -* VRIVANJE IN BRISANJE ----------------------- - -Èe ¾elite v obstojeèe besedilo vriniti novo, preprosto premaknite -kazalèek na ¾eljeno mesto in zaènite tipkati. Znake, ki jih lahko -vidite, na primer A, 7, * in podobno, razume Emacs kot del besedila in -jih takoj vrine. S pritiskom na Return (ali Enter) vrinete znak za -skok v novo vrstico. - -Zadnji vtipkani znak lahko izbri¹ete s pritiskom na tipko -. To je tista tipka na tipkovnici, ki jo navadno uporabljate -za brisanje nazadnje natipkanega znaka. Navadno je to velika tipka -vrstico ali dve nad tipko , ki je oznaèena z "Backspace", -"Delete" ali "Del". - -Èe imate na tipkovnici tipko "Backspace", je to tipka . Naj -vas ne zmede, èe imate poleg tega ¹e tipko "Delete" - je -"Backspace". - -Splo¹no pobri¹e znak neposredno pred trenutnim polo¾ajem -kazalèka. - ->> Vtipkajte zdaj nekaj znakov in jih zatem s tipko pobri¹ite. - Niè naj vas ne skrbi, èe se je ta vrstica spremenila. Izvirnika - tega uèbenika ne boste pokvarili -- tole je samo va¹a osebna kopija. - -Ko vrstica postane predolga za zaslon, se ,,nadaljuje`` v naslednji -vrstici na zaslonu. Obrnjena po¹evnica (znak ,\`) ali v grafiènih -okoljih zavita pu¹èica ob desnem robu oznaèuje vrstico, ki se -nadaljuje v naslednji zaslonski vrstici. - ->> Zdaj zaènite tipkati besedilo, dokler ne dose¾ete desnega roba, in - ¹e naprej. Opazili boste, da se pojavi znak za nadaljevanje. - ->> S tipko pobri¹ite toliko znakov, da vrstica ne sega - veè èez ¹irino zaslona. Znak za nadaljevanje v naslednji - vrstici je izginil. - -Znak za novo vrstico lahko pobri¹emo enako kot vsak drug znak. S tem, -ko pobri¹emo znak za novo vrstico, zdru¾imo vrstici v eno samo. Èe bo -nova vrstica predolga, da bi cela pri¹la na zaslon, bo razdeljena v -veè zaslonskih vrstic. - ->> Premaknite kazalèek na zaèetek vrstice in pritisnite . To - zdru¾i vrstico s prej¹njo. - ->> Pritisnite . S tem ste ponovno vrinili znak za skok v novo - vrstico, ki ste ga malo prej zbrisali. - -Spomnimo se, da lahko za veèino ukazov v Emacsu doloèimo, naj se -izvedejo veèkrat zaporedoma; to vkljuèuje tudi vnos teksta. Ponovitev -obièajnega znaka ga veèkrat vrine v besedilo. - ->> Poskusite zdaj tole: da vnesete osem zvezdic, vtipkajte C-u 8 * - -Zdaj ste se nauèili najpreprostej¹i naèin, da v Emacsu nekaj natipkate -in popravite. Bri¹ete lahko tudi besede ali vrstice. Tu je povzetek -ukazov za brisanje: - - pobri¹e znak tik pred kazalèkom (levo od - oznake za kazalèek) - C-d pobri¹e znak tik za kazalèkom (,pod` oznako - za kazalèek) - - M- pobri¹e besedo tik pred kazalèkom - M-d pobri¹e besedo tik za kazalèkom - - C-k zavr¾e besedilo desno od kazalèka do konca vrstice - M-k zavr¾e besedilo od polo¾aja kazalèka do konca stavka - -Èrka ,d` je iz angle¹ke besede ,delete` (pobrisati), èrka ,k` pa iz -besede ,kill` (pobiti). Ste opazili, da in C-d na eni, ter -M- in M-d na drugi strani nadaljujeta paralelo, ki sta jo zaèela -C-f in M-f ( pravzaprav ni kontrolni znak, kar pa naj nas ne -moti). C-k in M-k sta v enakem sorodu s C-e in M-e: prvi deluje na -vrstice, drugi na stavke. - -Obstaja tudi splo¹en postopek za brisanje kateregakoli dela delovnega -podroèja. Kazalèek postavimo na en konec podroèja, ki ga ¾elimo -izbrisati, in pritisnemo C-@ ali C-SPC (SPC je -preslednica). Katerikoli od obeh ukazov deluje. Premaknite kazalèek na -drug konec podroèja, ki ga ¾elite izbrisati, in pritisnite C-w. S tem -ste zavrgli vse besedilo med obema mejama. - ->> Premaknite kazalèek na èrko O, s katero se zaèenja prej¹nji - odstavek. ->> Vtipkajte C-SPC. Emacs prika¾e sporoèilo "Mark set" (slov. Oznaka - postavljena) na dnu ekrana. ->> Premaknite kazalèek na èrko V v "postavimo" v drugi vrstici istega - odstavka. ->> Vtipkajte C-w. S tem zavr¾emo vse besedilo zaèen¹i z O in vse do - èrke V. - -Razlika med tem, èe zavr¾ete cel odstavek besedila (angl. ,,kill``, -pobiti) ali pa èe pobri¹ete znak (angl. ,,delete``), je ta, da lahko -prvega vrnete nazaj z ukazom C-y, drugega pa ne. Na splo¹no ukazi, ki -lahko povzroèijo veliko ¹kode (pobri¹ejo veliko besedila), shranijo -pobrisano besedilo; tisti, ki pobri¹ejo samo posamezni znak, ali samo -prazne vrstice in presledke, pa ne. - ->> Postavite kazalèek na zaèetek neprazne vrstice. Pritisnite C-k, da - pobri¹ete vsebino vrstice. ->> ©e enkrat pritisnite C-k. To pobri¹e ¹e znak za novo vrstico. - -Ste opazili, da prvi C-k pobri¹e vsebino vrstice, naslednji C-k pa ¹e -vrstici samo, s èimer se vse besedilo pod biv¹o vrstico premakne za -eno vrstico navzgor? Ukaz C-k obravnava ¹tevilèni argument malo -drugaèe: pobri¹e toliko in toliko vrstic z vsebinami vred. To ni zgolj -ponovitev. C-u 2 C-k pobri¹e dve polni vrstici besedila, kar je nekaj -drugega, kot èe dvakrat vtipkate C-k. - -Besedilo, ki ste ga prej pobili, lahko povrnete (angl. ,,yank`` -- -potegniti). Predstavljajte si, kot da potegnete nazaj nekaj, kar vam -je nekdo odnesel. Pobito besedilo lahko potegnete nazaj na isti ali pa -na kak¹en drug kraj v besedilu, ali pa celo v kaki drugi -datoteki. Isto besedilo lahko veèkrat potegnete nazaj, tako da je v -delovnem podroèju poveèterjeno. - -Ukaz za vraèanje pobitega besedila je C-y. - ->> Poskusite z ukazom C-y povrniti pobrisano besedilo. - -Èe ste uporabili veè zaporednih ukazov C-k, je vse pobrisano besedilo -shranjeno skupaj, in en sam C-y bo vrnil vse tako pobrisane vrstice. - ->> Poskusite, nekajkrat vtipkajte C-k. - -Zdaj pa vrnimo pobrisano besedilo: - ->> Vtipkajte C-y. Zdaj pa premaknite kazalèek za nekaj vrstic navzdol - in ¹e enkrat vtipkajte C-y. Vidite zdaj, kako se kopira dele - besedila? - -Kaj pa, èe ste pobrisali nekaj besedila, ki bi ga radi vrnili, vendar -ste za iskanim odlomkom pobrisali ¹e nekaj? C-y vrne samo nazadnje -pobrisan odlomek. Vendar tudi prej¹nje besedilo ni izgubljeno. Do -njega lahko pridete z ukazom M-y. Ko ste vrnili nazadnje zbrisano -besedilo s C-y, pritisnite M-y, ki ga zamenja s predzanje pobrisanim -besedilom. Vsak naslednji M-y prika¾e ¹e eno prej. Ko ste konèno -pri¹li do iskanega besedila, ni treba napraviti niè posebnega, da bi -ga obdr¾ali. Preprosto nadaljujte z urejanjem, in vrnjeno besedilo bo -ostalo, kamor ste ga odlo¾ili. - -Èe pritisnete M-y dovolj velikokrat, se boste vrnili na zaèete, torej -spet na zadnje pobrisano besedilo. - ->> Pobri¹ite vrstico, premaknite se nekam drugam, in pobri¹ite ¹e - eno vrstico. - Z ukazom C-y dobite nazaj to drugo vrstico. - Z ukazom M-y pa jo zamenjate s prvo vrstico. - Ponovite ukaz M-y ¹e nekajkrat in si oglejte, kaj dobite na - zaslon. Ponavljajte ga, dokler se ne prika¾e ponovno nazadnje - pobrisana vrstica, in ¹e naprej. Èe ¾elite, lahko tudi ukazu - M-y podate pozitivno ali negativno ¹tevilo ponovitev. - - -* PREKLIC UKAZA (UNDO) ----------------------- - -Èe ste besedilo spremenili, a ste se kasneje premislili, lahko -besedilo vrnete v prvotno stanje z ukazom Undo, C-x u. Normalno vrne -C-x u zadnjo spremembo besedila; èe ukaz ponovimo, preklièemo ¹e -predzadnjo spremembo, in vsaka nadaljnja ponovitev se¾e ¹e eno -spremembo globlje v zgodovino. - -Emacs hrani bolj ali manj celotno zgodovino na¹ih ukazov, z dvema -izjemama: ukazov, ki niso napravili nobene spremembe v besedilu -(npr. premik kazalèka), ne shranjuje, in zaporedje do 20 vrinjenih -znakov shrani kot en sam ukaz. Slednje prihrani nekaj ukazov C-x u, ki -bi jih morali vtipkati. - ->> Pobri¹ite to vrstico z ukazom C-k, potem jo priklièite nazaj s C-x u. - -C-_ je alternativni ukaz za preklic zadnjega ukaza. Deluje enako kot -s C-x u, ga je pa la¾je odtipkati, èe morate ukaz ponoviti veèkrat -zaporedoma. Te¾ava z ukazom C-_ je, da na nekaterih tipkovnicah ni -povsem oèitno, kako ga vtipkati, zato je podvojen ¹e kot C-x u. Na -nekaterih terminalih moramo na primer vtipkati /, medtem ko dr¾imo -pritisnjeno tipko CONTROL. - -Èe podamo ukazu C-_ ali C-x u numerièni argument, je to enako, kot èe -bi ukaz roèno ponovili tolikokrat, kot pravi argument. - -Ukaz za brisanje besedila lahko preklièete in besedilo povrnete, -enako, kot èe bi besedilo pobili. Razlika med brisanjem in pobijanjem -besedila je le ta, da le slednje lahko potegnete nazaj z ukazom -C-y. Preklic ukaza pa velja za eno in drugo. - - -* DATOTEKE ----------- - -Da bi bile spremembe v besedilu trajne, morate besedilo shraniti v -datoteko. V nasprotnem primeru jih boste za vedno izgubili tisti hip, -ko boste zapustili Emacs. Besedilo postavimo v datoteko tako, da -na disku ,,poi¹èemo`` (angl. find) datoteko, preden zaènemo tipkati -(pravimo tudi, da ,,obi¹èemo`` datoteko). - -Poiskati datoteko pomeni, da v Emacsu vidimo vsebino datoteke. To je -bolj ali manj tako, kot da z Emacsom urejamo datoteko samo. Vendar pa -spremembe ne postanejo trajne, dokler datoteke ne shranimo -(angl. save) na disk. Tako imamo mo¾nost, da se izognemo temu, da bi -nam na pol spremenjene datoteke le¾ale po disku, kadar tega ne -¾elimo. Ker pa Emacs ohrani izvorno datoteko pod spremenjenim imenom, -lahko prvotno datoteko priklièemo nazaj celo ¹e potem, ko smo datoteko -¾e shranili na disk. - -V predzadnji vrstici na dnu zaslona vidite vrstico, ki se zaène in -konèa z vezaji, in vsebuje niz znakov ,,--:-- TUTORIAL``. Ta del -zaslona navadno vsebuje ime datoteke, ki smo jo obiskali. Zdajle je to -,,TUTORIAL``, va¹a delovna kopija uèbenika Emacsa. Ko boste poiskali -kak¹no drugo datoteko, bo na tem mestu pisalo njeno ime. - -Posebnost ukaza za iskanje datoteke je, da moramo povedati, katero -datoteko i¹èemo. Pravimo, da ukaz ,,prebere argument s terminala`` (v -tem primeru je argument ime datoteke). Ko vtipkate ukaz - - C-x C-f (poi¹èi datoteko) - -vas Emacs povpra¹a po imenu datoteke. Kar vtipkate, se sproti vidi v -vrstici na dnu zaslona. Temu delovnemu podroèju pravimo pogovorni -vmesnik (minibuffer), kadar se uporablja za tovrstni vnos. Znotraj -pogovornega vmesnika lahko uporabljate obièajne ukaze za urejanje, èe -ste se na primer pri tipkanju zmotili. - -Sredi tipkanja imena datoteke (ali katerega koli drugega opravila v -pogovornem vmesniku) lahko ukaz preklièete s C-g. - ->> Vtipkajte C-x C-f, zatem pa ¹e C-g. Zadnji ukaz od treh je - zaprl pogovorni vmesnik in tudi preklical ukaz C-x C-f, ki je - uporabljal pogovorni vmesnik. Konec z iskanjem datoteke. - -Ko ste dokonèali ime, ga vnesete s pritiskom na . S tem se -po¾ene ukaz C-x C-f in poi¹èe iskano datoteko. Pogovorni vmesnik -izgine, ko je ukaz izveden. - -Trenutek kasneje se vsebina datoteke pojavi na zaslonu. Zdaj lahko -dopolnjujete, urejate ali kako drugaèe spreminjate vsebino. Ko ¾elite, -da ostanejo spremembe trajne, izvedete ukaz: - - C-x C-s (shrani datoteko) - -Besedilo se s tem shrani iz pomnilnika raèunalnika na datoteko na -disk. Ko prviè izvedete ta ukaz, se izvorna datoteka preimenuje, tako -da ni izgubljena. Najdete jo pod novim imenom, ki se od starega -razlikuje po tem, da ima na koncu pripet znak ,,~``. - -Ko je Emacs shranil datoteko, izpi¹e njeno ime. Shranjujte raje -pogosteje kot ne, da v primeru, èe gre z raèunalnikom kaj narobe, ne -izgubite veliko. - ->> Vtipkajte C-x C-s, s èimer boste shranili svojo kopijo tega - uèbenika. Emacs bo v vrstici na dnu zaslona izpisal ,,Wrote - ...TUTORIAL``. - -Opozorilo: na nekaterih sistemih bo ukaz C-x C-s zamrznil zaslon, in -tako ne boste videli, da Emacs ¹e kaj izpi¹e. To je znak, da je -operacijski sistem prestregel znak C-s in ga interpretiral kot znak za -prekinitev toka podatkov, namesto da bi ga posredoval Emacsu. Zaslon -,,odmrznete`` z ukazom C-q. Èe je va¹ sistem eden takih, si za nasvet, -kako re¹iti to nev¹eènost, oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to -Incremental Search`` v priroèniku za Emacs. - -Poi¹èete lahko lahko ¾e obstojeèo datoteko, da si jo ogledate ali -popravite, ali pa tudi datoteko, ki ¹e ne obstaja. To je naèin, kako z -Emacsom ustvarimo novo datoteko: poi¹èite datoteko z izbranim imenom, -ki bo sprva prazna, in zaènite pisati. Ko jo boste prviè shranili, bo -Emacs ustvaril datoteko z vne¹enim besedilom. Od tod dalje delate na -¾e obstojeèi datoteki. - - -* DELOVNA PODROÈJA ------------------- - -Tudi èe ste z ukazom C-x C-f poiskali in odprli drugo datoteko, prva -ostane v Emacsu. Nanjo se vrnete tako, da jo ¹e enkrat ,,poi¹èete`` z -ukazom C-x C-f. Tako imate lahko v Emacsu hkrati kar precej datotek. - ->> Ustvarite datoteko z imenom ,,bla`` tako, da vtipkate C-x C-f - bla . Natipkajte nekaj besedila, ga po potrebi popravite, in - shranite v datoteko ,,bla`` z ukazom C-x C-s. Ko ste konèali, se - vrnite v uèbenik z ukazom C-x C-f TUTORIAL . - -Emacs hrani besedilo vsake datoteke v takoimenovanem ,,delovnem -podroèju`` (angl. buffer). Ko poi¹èemo datoteko, Emacs ustvari zanjo -novo delovno podroèje. Vsa obstojeèa delovna podroèja v Emacsu vidimo -z ukazom: - - C-x C-b Seznam delovnih podroèij. - ->> Poskusite C-x C-b zdaj. - -Vidite, da ima vsako delovno podroèje svoje ime, pri nekaterih pa pi¹e -tudi ime datoteke, katere vsebina se hrani v njem. Vsako besedilo, ki -ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del kak¹nega delovnega -podroèja. - ->> Z ukazom C-x 1 se znebite seznama delovnih podroèij. - -Tudi èe imate veè delovnih podroèij, pa je vedno le eno od njih -trenutno dejavno. To je tisto delovno podroèje, ki ga popravljate. Èe -¾elite popravljati drugo delovno podroèje, morate ,,preklopiti`` -nanj. Èe bi radi preklopili na delovno podroèje, ki pripada kak¹ni -datoteki, ¾e poznate en naèin, kako to storiti: ponovno ,,obi¹èete`` -(odprete) to datoteko z ukazom C-x C-f. Obstaja pa ¹e la¾ji naèin: z -ukazom C-x b. Pri tem ukazu morate navesti ime delovnega podroèja. - ->> Vtipkajte C-x b bla , s èimer se vrnete v delovno podroèje - ,,bla`` z vsebino datoteke ,,bla``, ki ste jo maloprej - odprli. Zatem vtipkajte C-x b TUTORIAL , s èimer se vrnete - nazaj v ta uèbenik. - -Veèinoma se ime delovnega podroèja kar ujema z imenom datoteke (brez -poti do datoteke), ne pa vedno. Seznam delovnih podroèij, ki ga -prika¾e ukaz C-x C-b, prika¾e imena vseh delovnih podroèij. - -Vsako besedilo, ki ga vidite v katerem od Emacsovih oken, je vedno del -kak¹nega delovnega podroèja. Nekatera delovna podroèja ne pripadajo -nobeni datoteki. Podroèje ,,*Buffer List*``, na primer, je ¾e eno -takih. To delovno podroèje smo ustvarili ravnokar, ko smo pognali ukaz -C-x C-b, in vsebuje seznam delovnih podroèij. Tudi delovno podroèje -,,Messages`` ne pripada nobeni datoteki, ampak vsebuje sporoèila, ki -jih je Emacs izpisoval v odzivnem podroèju na dnu zaslona. - ->> Vtipkajte C-x b *Messages* in si oglejte delovno podroèje - s sporoèili, zatem pa vtipkajte C-x b TUTORIAL in se tako - vrnite v uèbenik. - -Èe ste spreminjali besedilo ene datoteke, potem pa poiskali drugo, to -ne shrani spremeb v prvo datoteko. Te ostanejo znotraj Emacsa, na -delovnem podroèju, ki pripada prvi datoteki. Ustvarjenje ali -spreminjanje delovnega podroèja druge datoteke nima nobenega vpliva na -podroèje prve. To je zelo uporabno, pomeni pa tudi, da potrebujemo -udobno pot, da shranimo delovno podroèje prve datoteke. Nerodno bi -bilo preklapljanje na prvo podroèje s C-x C-f, da bi shranili s C-x -C-s. Namesto tega imamo: - - C-x s Shrani nekatera delovna podroèja - -Ukaz C-x poi¹èe delovna podroèja, katerih vsebina je bila spremenjena, -odkar je bila zadnjiè shranjena na datoteko. Za vsako tako delovno -podroèje C-x s vpra¹a, èe ga ¾elite shraniti. - - -* RAZ©IRJEN NABOR UKAZOV ------------------------- - -©e mnogo, mnogo je ukazov Emacsa, ki bi zaslu¾ili, da jih obesimo na -razne kontrolne in meta znake. Emacs se temu izogne z ukazom X (iz angl. -eXtend - raz¹iriti), ki uvede ukaz iz raz¹irjenega nabora. Dveh vrst je: - - C-x Znakovna raz¹iritev (angl. Character eXtend). - Sledi mu en sam znak. - M-x Raz¹iritev s poimenovanim ukazom. Sledi mu dolgo ime - ukaza. - -Tudi ti ukazi so na splo¹no uporabni, ne uporabljamo pa jih tako -pogosto kot tiste, ki ste se jih ¾e nauèili. Dva ukaza iz raz¹irjenega -nabora ¾e poznamo: C-x C-f, s katerim poi¹èemo datoteko, in C-x C-s, s -katerim datoteko shranimo. ©e en primer je ukaz, s katerim Emacsu -povemo, da ¾elimo konèati z delom iz iziti iz Emacsa. Ta ukaz je C-x -C-c (ne skrbite: preden konèa, Emacs ponudi, da shrani vse spremenjene -datoteke). - -Z ukazom C-z Emacs zapustimo samo *zaèasno*, tako da lahko ob vrnitvi -nadaljujemo z delom, kjer smo ostali. - -Na sistemih, ki to dopu¹èajo, ukaz C-z izide iz Emacsa v ukazno -lupino, a ga ne konèa - èe uporabljate ukazno lupino C, se lahko -vrnete z ukazom ,fg` ali splo¹neje z ukazom ,,%emacs``. - -Drugod ukaz C-z po¾ene sekundarno ukazno lupino, tako da lahko -po¾enete kak¹en drug program in se kasneje vrnete v Emacs. V tem -primeru pravzaprav Emacsa ne zapustimo. Ukaz ,,exit`` v ukazni lupini -je navadno naèin, da zapremo sekundarno lupino in se vrnemo v Emacs. - -Ukaz C-x C-c uporabimo, èe se nameravamo odjaviti s sistema. To je -tudi pravilen naèin za izhod iz Emacsa, èe je tega pognal program za -delo s po¹to ali kak drug program, saj ta verjetno ne ve, kaj -napraviti z zaèasno prekinjenim Emacsom. V vseh ostalih primerih pa, -èe se ne nameravate odjaviti s sistema, uporabite C-z, in se vrnite v -Emacs, ko bi radi spet urejali besedilo. - -Ukazov C-x je veliko. Zaenkrat smo spoznali naslednje: - - C-x C-f Poi¹èi datoteko. - C-x C-s Shrani datoteko. - C-x C-b Prika¾i seznam delovnih podroèij. - C-x C-c Konèaj Emacs. - C-x 1 Zapri vsa okna razen enega. - C-x u Preklic zadnjega ukaza. - -Poimenovani raz¹irjeni ukazi so ukazi, ki se uporabljajo ¹e bolj -poredko, ali pa se uporabljajo samo v nekaterih naèinih dela. Eden -takih je na primer ukaz replace-string, ki po vsem besedilu zamenja en -niz znakov z drugim. Ko vtipkate M-x, se to izpi¹e v pogovornem -vmesniku na dnu zaslona, Emacs pa èaka, da vtipkate ime ukaza, ki ga -¾elite priklicati; v tem primeru je to ,,replace-string``. Vtipkajte -samo ,,repl s`` in Emacs bo dopolnil ime ( je tabulatorska -tipka; navadno jo najdemo nad tipko Caps Lock ali Shift na levi strani -tipkovnice). Ukaz vnesete s pritiskom na . - -Ukaz replace-string potrebuje dva argumenta -- niz, ki ga ¾elite -zamenjati, in niz, s katerim bi radi zamenjali prvega. Vsakega posebej -vnesete in zakljuèite s pritiskom na tipko Return. - ->> Premaknite kazalèek na prazno vrstico dve vrstici pod to, zatem - vtipkajte M-x repl szamenjalaspremenila. - - Opazite, kako se je ta vrstica zamenjala? Vse besede - z-a-m-e-n-j-a-l-a od tod do konca besedila ste nadomestili z besedo - ,,spremenila``. - - -* AVTOMATIÈNO SHRANJEVANJE --------------------------- - -Spremembe v datoteki, ki jih ¹e niste shranili na disk, so izgubljene, -èe medtem denimo zmanjka elektrike. Da bi vas zavaroval pred tem, -Emacs periodièno avtomatièno shrani vse datoteke, ki jih -urejate. Avtomatièno shranjena datoteka se od izvorne razlikuje po -znaku ,#` na zaèetku in koncu imena: èe se je va¹a datoteka imenovala -,,hello.c``, se avtomatièno shranjena datoteka imenuje -,,#hello.c#``. Ko normalno shranite datoteko, avtomatièno shranjena -datoteka ni veè potrebna, in Emacs jo pobri¹e. - -Èe res pride do izgube podatkov v pomnilniku, lahko povrnete avtomatièno -shranjeno besedilo tako, da normalno poi¹èete datoteko (pravo ime -datoteke, ne ime avtomatièno shranjene datoteke), zatem pa vtipkate M-x -recover file. Ko vas vpra¹a za potrditev, vtipkajte yes -za nadaljevanje in povrnitev avtomatièno shranjenenih podatkov. - - -* ODZIVNO PODROÈJE ------------------- - -Kadar Emacs opazi, da poèasi vtipkavate ukaz, odpre v zadnji vrstici -na dnu zaslona odzivno podroèje in v njem sproti prikazuje natipkano. - - -* STATUSNA VRSTICA ------------------- - -Vrstica nad odzivnim podroèjem je statusna vrstica. Ta ka¾e verjetno -nekaj podobnega kot: - ---:** TUTORIAL (Fundamental)--L670--58%---------------------- - -V njej so izpisani pomembni podatki o stanju Emacsa in besedilu, ki ga -urejate. - -Zdaj ¾e veste, kaj pomeni ime datoteke -- to je datoteka, ki ste jo -poiskali. Oznaka --NN%-- pomeni, da je nad vrhom zaslona ¹e NN -odstotkov celotne datoteke. Èe je zaèetek datoteke na zaslonu, bo -namesto --00%-- pisalo --Top--. Podobno bo pisalo --Bot--, èe je -zadnja vrstica datoteke na zaslonu. Èe je datoteka, ki jo ogledujete, -tako kratka, da gre vsa na en zaslon, pa bo pisalo --All--. - -Èrka L in ¹tevilke za njo ka¾ejo polo¾aj ¹e drugaèe, kot zaporedno -¹tevilko vrstice, v kateri je kazalèek. - -Zvezdice na zaèetku vrstice pomenijo, da ste datoteko ¾e spreminjali. -Tik po tem, ko ste odprli ali shranili datoteko, ni nobenih zvezdic, -so samo èrtice. - -Del statusne vrstice znotraj oklepajev vam pove, v kak¹nem naèinu dela -Emacs. Privzeti naèin je osnovni naèin (Fundamental), v katerem ste -sedaj. Fundamental je eden od glavnih naèinov (angl. major -mode). Emacs pozna veliko razliènih glavnih naèinov. Nekateri od njih -so namenjeni pisanju programov, kot na primer Lisp, ali pisanju -besedil, kot npr. Text. Naenkrat je lahko aktiven le en glavni naèin, -njegovo ime pa je vedno izpisano v statusni vrstici, kjer zdaj pi¹e -Fundamental. - -Glavni naèini lahko spremenijo pomen nekaterim ukazom. Obstajajo, -denimo, ukazi za pisanje komentarjev v programu, in ker ima vsak -programski jezik svoje predstave o tem, kako mora komentar izgledati, -mora vsak glavni naèin vnesti komentarje drugaèe. Ker je vsak glavni -naèin ime raz¹irjenega ukaza, lahko tako tudi izbiramo glavni -naèin. Na primer, M-x fundamental-mode vas postavi v naèin -Fundamental. - -Èe nameravate popravljati slovensko (ali angle¹ko) besedilo, kot je na -primer tole, boste verjetno izbrali tekstovni naèin (Text). ->> Vtipkajte M-x text mode. - -Brez skrbi, noben od ukazov Emacsa, ki ste se jih nauèili, se s tem ne -spremeni kaj dosti. Lahko pa opazite, da Emacs zdaj jemlje opu¹èaje za -dele besed, ko se premikate z M-f ali M-b. V osnovnem naèinu jih je -obravnaval kot meje med besedami. - -Glavni naèini navadno poèenjajo majhne spremembe, kot je ta: veèina -ukazov ,,opravi isti posel``, vendar pa to poènejo na razlièen naèin. - -Dokumentacijo o trenutno aktivnem glavnem naèinu dobite z ukazom C-h m. - ->> Uporabite C-u C-v enkrat ali veèkrat, toliko, da bo ta vrstica blizu - vrha zaslona. ->> Vtipkajte C-h m, da vidite, v èem se tekstovni naèin (Text) razlikuje - od osnovnega (Fundamental). ->> Vtipkajte C-x 1, da umaknete dokumentacijo z zaslona. - -Glavnim naèinom pravimo glavni naèini zato, ker obstajajo tudi -podnaèini (angl. minor modes). Podnaèini ne nadome¹èajo glavnih -naèinom, ampak le spreminjajo njihovo obna¹anje. Podnaèine lahko -aktiviramo ali deaktiviramo neodvisno od glavnega naèina in neodvisno -od ostalih podnaèinov. Tako lahko ne uporabljate nobenega podnaèina, -en podnaèin, ali kombinacijo veèih podnaèinov. - -Podnaèin, ki je zelo uporaben posebno za pisanje besedil, je Auto -Fill. Ko je vklopljen, Emacs med pisanjem avtomatièno deli vrstice na -presledkih med besedami, tako da vrstice niso predolge. - -Vklopite ga lahko z ukazom M-x auto fill mode. Ko je -vklopljen, ga lahko izklopite z istim ukazom, M-x -auto fill mode. Z istim ukazom torej preklapljamo -(angl. toggle) med vklopljenim in izklopljenim stanjem. - ->> Vtipkajte zdaj M-x auto fill mode. Potem zaènite tipkati - "asdf asdkl sdjf sdjkf"... dokler ne opazite, da je Emacs razbil - vrstico na dve. Med tipkanjem mora biti dovolj presledkov, saj - Auto Fill prelamlja vrstice samo na presledkih. - -©irina besedila je navadno postavljena na 70 znakov, kar pa lahko -spremenite z ukazom C-x f. Novo ¹irino morate podati kot ¹tevilèni -argument. - ->> Vtipkajte C-x f in argument 20. (C-u 2 0 C-x f). Zatem vtipkajte - nekaj besedila in poglejte, èe bo Emacs res delil vrstice pri 20 - znakih. Potem z ukazom C-x f postavite mejo nazaj na 70. - -Auto Fill deluje le, kadar pi¹ete novo besedilo, ne pa, -kadar popravljate ¾e napisan odstavek. -Tak odstavek lahko poravnate tako, da kazalèek premaknete nekam -znotraj odstavka in uka¾ete M-q (META-q). - ->> Premaknite kazalèek v prej¹nji odstavek in izvedite M-q. - - -* ISKANJE ---------- - -Emacs lahko v besedilu poi¹èe niz znakov (zaporedje znakov ali besed), -naprej ali nazaj po besedilu. Iskanje spada v skupino ukazov za -premikanje kazalèka, saj premakne kazalèek na kraj v besedilu, kjer je -na¹el iskani niz. - -Iskanje v Emacsu je morda nekoliko drugaèno od tistega, ki ste ga -navajeni, in sicer je ,,inkrementalno``. To pomeni, da se iskanje -odvija hkrati s tem, ko tipkate iskani niz. - -Ukaza za iskanje sta C-s za iskanje naprej po datoteki in C-r za -iskanje nazaj po datoteki. POÈAKAJTE! Ne preizku¹ajte jih ¹e ta hip! - -Ko boste natipkali C-s, boste opazili niz ,,I-search`` kot pozivnik -v pogovornem vmesniku. To vam pove, da je Emacs v inkrementalnem iskanju -in vas èaka, da zaènete tipkati, kar i¹èete. zakljuèi iskanje. - ->> Pritisnite zdaj C-s. POÈASI, èrko za èrko, vtipkajte besedo - ,,kazalèek``. Za vsako vtipkano èrko se ustavite in si oglejte, kaj - se je zgodilo s kazalèkom. ->> ©e enkrat pritisnite C-s, da poi¹èete naslednji ,,kazalèek``. ->> ©estkrat pritisnite in opazujte, kako se premika kazalèek. ->> Konèajte iskanje s tipko . - -Ste videli, kaj se je zgodilo? Emacs pri inkrementalnem iskanju sku¹a -poiskati niz, ki ste ga natipkali do tistega hipa. Da poi¹èete -naslednje mesto, kjer se pojavi ,,kazalèek``, samo ¹e enkrat -pritisnete C-s. Èe takega mesta ni, Emacs èivkne in vam sporoèi, da -iskanje ni uspelo. Tudi C-g prekine iskanje. - -OPOZORILO: Na nekaterih sistemih bo s pritiskom na C-s ekran -zmrznil. To je znak, da je operacijski sistem prestregel znak C-s in -ga interpretiral kot znak za prekinitev toka podatkov, namesto da bi -ga posredoval programu Emacs. Ekran ,,odtajate`` s pritiskom na -C-q. Potem si oglejte razdelek ,,Spontaneous Entry to Incremental -Search`` v priroèniku za nasvet, kako se spopasti s to nev¹eènostjo. - -Èe sredi inkrementalnega iskanja pritisnete , boste opazili, -da to pobri¹e zadnji znak v iskanem nizu, kazalèek pa se premakne -nazaj na mesto v besedilu, kjer je na¹el kraj¹i niz. Na primer, -predpostavimo, da ste do zdaj natipkali ,,ka`` in je kazalèek na -mestu, kjer se prviè pojavi ,,ka``. Èe zdaj pritisnete , boste -s tem v pogovornem vmesniku izbrisali ,a`, hkrati pa se bo kazalèek -postavil na mesto, kjer je prviè na¹el ,k`, preden ste natipkali ¹e -,a`. - -Èe sredi iskanja vtipkate katerikoli kontrolni znaki ali metaznak -(razen tistih, ki imajo poseben pomen pri iskanju, to sta C-s in C-r), -se iskanje prekine. - -C-s zaène iskati na mestu v datoteki, kjer trenutno stoji kazalèek, in -i¹èe do konca datoteke. Èe bi radi iskali proti zaèetku datoteke, -namesto C-s vtipkamo C-r. Vse, kar smo povedali o ukazu C-s, velja -tudi za C-r, le smer iskanja je obrnjena. - - -* VEÈ OKEN NA ZASLONU ---------------------- - -Ena simpatiènih lastnosti Emacsa je, da zna hkrati prikazati veè oken -na ekranu, tudi èe ne delamo v grafiènem naèinu. - ->> Premaknite kazalèek v to vrstico in vtipkajte C-u 0 C-l (zadnji - znak je CONTROL-L, ne CONTROL-1) ->> Zdaj vtipkajte C-x 2, da razdelite zaslon na dve okni. - V obeh oknih imate odprt ta priroènik. Kazalèek je ostal v zgornjem - oknu. ->> Pritisnite C-M-v za listanje v spodnjem oknu. - (Èe nimate tipke META, tipkajte ESC C-v). ->> Vtipkajte C-x o (o kot ,,other``, drugi), da preselite kazalèek v - spodnje okno. ->> S C-v in M-v se v spodnjem oknu premikate po vsebini datoteke. - Zgornje okno ¹e vedno ka¾e ta navodila. ->> Ponovni C-x o vas vrne v zgornje okno. Kazalèek se je vrnil na - mesto, kjer je bil, preden smo skoèili v spodnje okno. - -Z ukazom C-x o lahko preklapljamo med okni. Vsako okno si zapomni, kje -v oknu je ostal kazalèek, samo trenutno aktivno okno pa kazalèek tudi -v resnici prika¾e. Vsi obièajni ukazi za urejanje, ki smo se jih -nauèili, veljajo za aktivno okno. - -Ukaz C-M-v je zelo uporaben, kadar urejamo besedilo v enem oknu, -drugega pa uporabljamo samo za pomoè. Kazalèek ostaja ves èas v oknu, -v katerem urejamo, po vsebini spodnjega okna pa se vseeno lahko -premikamo, ne da bi morali venomer skakati iz enega okna v drugega. - -C-M-v je primer znaka CONTROL-META. Èe imate v resnici tipko META (na -PC navadno levi Alt), lahko vtipkate C-M-v tako, da dr¾ite pritisnjeni -tako CONTROL kot META, medtem ko vtipkate v. Ni pomembno, katero od -tipk, CONTROL ali META, pritisnete prvo, saj obe delujeta ¹ele, ko -pritisnete znak, ki sledi (v zgornjem primeru ,v`). - -Nasprotno pa je vrstni red pritiskanja pomemben, èe nimate tipke META -in namesto nje uporabljate ESC. V tem primeru morate najprej -pritisniti ESC, potem pa Control-v. Obratna kombinacija, CONTROL-ESC v -ne deluje. To je zato, ker je ESC znak sam po sebi, ne pa modifikator, -kot sta CONTROL in META. - ->> V zgornjem oknu vtipkajte C-x 1, da se znebite spodnjega okna. - -(Èe bi vtipkali C-x 1 v spodnjem oknu, bi se znebili -zgornjega. Razmi¹ljajte o tem ukazu kot ,,Obdr¾i samo eno okno, in -sicer tisto, v katerem sem zdaj.``) - -Seveda ni nujno, da obe okni ka¾eta isto delovno podroèje. Èe v enem -oknu izvedete C-x C-f in poi¹èete novo datoteko, se vsebina drugega -okna ne spremeni. V vsakem oknu lahko neodvisno obdelujete drugo -datoteko. - -Pa ¹e ena pot, kako v dveh oknih prika¾ete dve razlièni datoteki: - ->> Vtipkajte C-x 4 C-f, in na pozivnik vtipkajte ime ene va¹ih - datotek. Konèajte z . Odpre se ¹e eno okno in izbrana - datoteka se pojavi v drugem oknu. Tudi kazalèek se preseli v drugo - okno. - ->> Vtipkajte C-x o, da se vrnete nazaj v zgornje okno, in C-x 1, da - zaprete spodnje okno. - - -* REKURZIVNI NIVOJI UREJANJA ----------------------------- - -Vèasih boste pri¹li v nekaj, èemur se pravi ,,rekurzivni nivo -urejanja``. To se vidi po tem, da v statusni vrstici oglati oklepaji -oklepajo ime glavnega naèina. V osnovnem naèinu bi, na primer, videli -[(Fundamental)] namesto (Fundamental). - -Iz rekurzivnega nivoja urejanja se re¹ite, èe vtipkate ESC ESC ESC. To -zaporedje je vsenamenski ukaz ,,pojdi ven``. Uporabite ga lahko tudi -za ukinjanje odveènih oken, ali vrnitev iz pogovornega vmesnika. - ->> Pritisnite M-x, da odprete pogovorni vmesnik, zatem pa vtipkajte - ESC ESC ESC, da pridete ven iz njega. - -Z ukazom C-g ne morete iz rekurzivnega nivoja urejanja, ker C-g -preklièe ukaze ali argumente ZNOTRAJ rekurzivnega nivoja. - - -* DODATNA POMOÈ ---------------- - -V tem uvodu smo posku¹ali zbrati dovolj informacij, da lahko zaènete -Emacs uporabljati. Emacs ponuja toliko, da bi bilo nemogoèe vse to -zbrati tukaj. Verjetno pa bi se vseeno radi nauèili kaj o ¹tevilnih -koristnih mo¾nostih, ki jih ¹e ne poznate. Emacs ima ¾e vgrajene -veliko dokumentacije, do katere lahko pridete s pritiskom na CONTROL-h -(h kot ,,help``, pomoè). - -Za pomoè pritisnete C-h, potem pa vtipkate znak, ki pove, kak¹no pomoè -¾elite. Èe ste poplnoma izgubljeni, vtipkajte C-h ? in Emacs vam bo -povedal, kak¹na pomoè je sploh na voljo. Èe ste vtipkali C-h, pa ste -si premislili, lahko ukaz preklièete s C-g. - -(Na nekaterih sistemih se znak C-h preslika v kaj drugega. To ni -dobro, in v takem primeru se prito¾ite sistemskemu vzdr¾evalcu. Medtem -pa, èe C-h ne prika¾e sporoèila o pomoèi na dnu zaslona, namesto tega -poskusite pritisniti tipko F1 ali pa vtipkajte M-x help .) - -Najosnovnej¹i tip pomoèi prika¾e C-h c. Pritisnite C-h, tipko c, zatem -pa ukazni znak ali zaporedje ukaznih znakov, in Emacs bo izpisal -kratek opis ukaza. - ->> Vtipkajte C-h c C-p. - Izpi¹e se nekaj takega kot - - C-p runs the command previous-line - -Ukaz je izpisal ime funkcije, ki izvede ukaz. Imena funkcij -uporabljamo, kadar pi¹emo prilagoditve in raz¹iritve Emacsa. Ker pa so -navadno imena funkcij izbrana tako, da kaj povedo o tem, kaj funkcija -poène, bo verjetno to tudi dovolj za kratko osve¾itev, èe ste se z -ukazom ¾e kdaj sreèali. - -Ukazu C-h lahko sledi tudi zaporedje znakov, kot na primer C-x C-s, -ali, èe nimate tipke META, v. - -Za veè informacij o ukazu vtipkajte C-h k namesto C-h c. - ->> Vtipkajte C-h k C-p. - -To odpre novo okno in v njem prika¾e dokumentacijo o funkciji, obenem -z njenim imenom. Ko ste opravili, vtipkajte C-x 1, da se znebite okna -z pomoèjo. Tega seveda ni potrebno napraviti takoj, ampak lahko -urejate, medtem ko imate odprto okno s pomoèjo, in ga zaprete, ko ste -konèali. - -Sledi ¹e nekaj uporabnih mo¾nosti, ki jih ponuja pomoè: - - C-h f Opi¹i funkcijo. Kot argument morate podati ime - funkcije. - ->> Poskusite C-h f previous-line. - To izpi¹e vse podatke, ki jih ima Emacs o funkciji, ki izvede ukaz C-p. - -Podoben ukaz C-h v izpi¹e dokumentacijo za spremenljivke, s katerimi -lahko nastavite obna¹anje Emacsa. Ob pozivniku morate vpisati ime -spremenljivke. - - C-h a Apropos. Vtipkajte kljuèno besedo in Emacs bo izpisal - vse ukaze, ki vsebujejo to kljuèno besedo. Vse te - ukaze lahko priklièete z META-x. Pri nekaterih ukazih - bo Apropos izpisal tudi eno ali dvoznakovno - zaporedje, s katerim dose¾ete isti uèinek. - ->> Vtipkajte C-h a file. - -To odpre novo okno, v katerem so vsa dolga imena ukazov, ki vsebujejo -,,file`` v imenu. Izvedete jih lahko z M-x. Pri nekaterih se izpi¹e -tudi kratek ukaz, npr. C-x C-f ali C-x C-w pri ukazih find-file in -write-file. - ->> Pritisnite C-M-v, da se sprehajate po oknu s pomoèjo. Poskusite - nekajkrat. - ->> Vtipkajte C-x 1, da zaprete okno s pomoèjo. - - C-h i Priroèniki z navodili za uporabo (tkim. datoteke - "info"). Ta ukaz vas prestavi v posebno delovno - podroèje, imenovano "info". V njem lahko prebirate - priroènike za programe, ki so name¹èeni v sistemu. Z - ukazom m emacs denimo dobite priroènik za - urejevalnik Emacs. Èe sistema Info ¹e niste - uporabljali, vtipkajte ? in Emacs vas bo popeljal na - vódeni izlet po naèinu Info in mo¾nostih, ki jih - ponuja. Ko boste zakljuèili z branjem tega prvega - berila, bo priroènik za Emacs v sistemu Info va¹ - glavni vir dokumentacije. - - -* DRUGE MO®NOSTI ----------------- - -©e veè se lahko nauèite o Emacsu z branjem priroènika, bodisi -natisnjenega, bodisi na zaslonu v sistemu Info (uporabite menu Help -ali vtipkajte F10 h r). Dve mo¾nosti, ki vam bosta morda posebej v¹eè, -sta samodejno zakljuèevanje vrstice, s katerim prihranite nekaj -tipkanja, in dired, s katerim poenostavimo delo z datotekami. - -Samodejno zakljuèevanje vrstic je naèin, s katerim prihranimo nekaj -tipkanja. Èe ¾elite denimo preklopiti v delovno podroèje *Messages*, -je dovolj, da vtipkate C-x b *M in Emacs bo sam dopolnil -preostanek imena delovnega podroèja. Samodejno zakljuèevanje je -opisano v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Completion``. - -Dired omogoèa izpis seznama datotek v imeniku (in po mo¾nosti tudi -podimenikih), premikanje po seznamu, obiskovanje (odpiranje), -preimenovanje, brisanje in druge operacije z datotekami. Dired je -opisav v sistemu Info v priroèniku za Emacs, razdelek ,,Dired``. - -Priroènik opisuje tudi mnoge druge mo¾nosti Emacsa. - - -* ZAKLJUÈEK ------------ - -Zapomnite si, da Emacs zapustite z ukazom C-x C-c. Èe bi radi samo -zaèasno skoèili v ukazno lupino in se kasneje vrnili v Emacs, pa -storite to z ukazom C-z. - -Ta uèbenik je napisan z namenom, da bi bil razumljiv vsem novincem v -Emacsu. Èe se vam kaj ne zdi jasno napisano, ne valite krivde nase - -prito¾ite se! - - -* RAZMNO®EVANJE IN RAZ©IRJANJE ------------------------------- - -Angle¹ki izvirnik tega uvoda v Emacs je naslednik dolge vrste tovrstnih -besedil, zaèen¹i s tistim, ki ga je Stuart Cracraft napisal za izvorni -Emacs. V sloven¹èino ga je prevedel Primo¾ Peterlin. - -To besedilo, kot sam GNU Emacs, je avtorsko delo, in njegovo -razmno¾evanje in raz¹irjanje je dovoljeno pod naslednjimi pogoji: - -Copyright (C) 1985, 1996, 1998, 2001, 2002, 2003, 2004, - 2005, 2006, 2007 Free Software Foundation, Inc. - - Dovoljeno je izdelovati in raz¹irjati neokrnjene kopije tega spisa - v kakr¹nikoli obliki pod pogojem, da je ohranjena navedba o - avtorstvu in to dovoljenje, ter da distributer dovoljuje prejemniku - nadaljnje raz¹irjanje pod pogoji, navedenimi v tem dovoljenju. - - Pod pogoji iz prej¹njega odstavka je dovoljeno raz¹irjati - spremenjene verzije tega spisa ali njegovih delov, èe je jasno - oznaèeno, kdo je nazadnje vnesel spremembe. - -Pogoji za razmno¾evanje in raz¹irjanje samega Emacsa so malo drugaèni, -a v istem duhu. Prosimo, preberite datoteko COPYING in potem dajte -kopijo programa GNU Emacs svojim prijateljem. Pomagajte zatreti -obstrukcionizem (,,lastni¹tvo``) v programju tako, da uporabljate, -pi¹ete in delite prosto programje! - -;;; Local Variables: -;;; coding: iso-latin-2 -;;; sentence-end-double-space: nil -;;; End: - -;;; arch-tag: 985059e4-44c6-4ac9-b627-46c8db57acf6 -- 2.30.2